Avtor: Janez L
Srnjad
Če koncem maja, ali začetkom junija v travi ali podrasti najdete malega pikastega mladička, ki vam deluje neubogljen, pustite ga, saj je mama v bližini. Ni sirota in tudi če je, je bolje tako, kot, da ga obsodite na ječo, ki ji pravi človek v svoji nevednosti azil.

Srnjad naša najševilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin, povs od je prisotna, na vse prilagodljiva vrsta. V očeh človeka tako ranljiva vendar kot vrsta, zmagovalec.
Samcu pravimo srnjak, samici srna. Srnjak tehta nekako do 28 kilogramov, srna do 20. Na telesno razvitost vplivajo tudi življenske razmere in številčnost srnjadi na posameznem območju. Poleti ima dlako rdeče rjave barve, pozimi sive. Srnjaku vsako leto rogovje odpade in mu zraste novo. Srna vodi praviloma dva mladiča, včasih samo enega, redkeje tri.

Času parjenja pravimo prsk. Traja nekako od zadnje tretine julija do konca prve tretine avgusta. Za naklonjenost srn se srnaki spopadajo in lahko se tak boj konča tudi usodno. Srnjad je spolno zrela v drugem življenskem letu, tako da srna v tretjem letu vodi že mladiča, praviloma enega. Srne polegajo koncem maja in začetkom junija. V prvih tednih se mladiči hranijo izključno z materinim mlekom in jih srna doji najmanj desetkrat na dan.

Po načinu prehranjevanja je srnjad izbiralec in ne tako kot jelenjad pašna žival. To pomeni da hrano izbira po vrstah in letnih časih. Glavni viri prehrane srnjadi so: drevesni in grmovni popki, poganjki ter mlado listje in iglice, razna zelišča, drevesni plodovi, poljščine. Trave v prehrani srnjadi nimajo pomembnega deleža. Na dan se srnjad hrani večkrat, skupno kar 6 do 7 ur. Vmes počiva in prežvekuje.
Srnjad je samotarska vrsta, le pozno jeseni se združi v zimske tropiče. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in se potreba po lastnem teritoriju kaže le tik pred poleganjem in po njem in še to ne tako poudarjeno.

Za konec. Če koncem maja, ali začetkom junija v travi ali podrasti najdete malega pikastega mladička, ki vam deluje neubogljen, pustite ga, saj je mama v bližini. Ni sirota in tudi če je, je bolje tako, kot, da ga obsodite na ječo, ki ji pravi človek v svoji nevednosti azil ali zoo v bistvu pa je ječa, na katero so živali obsojene, brez možnosti zagovora, v zabavo ljudi!