Avtor: Slavko Žlebnik
Ruševec (lat. Lyrurus tetrix)

Kot druge gozdne kure ima tudi ruševec zelo ozko biološko zmogljivost in lahko živi samo v okolju, ki ima čisto določene značilnosti. Tako okolje pa je v transpalearktičnosti, borealni in visokogorski regiji.

RUŠEVEC (Lyrurus tetrix)

Splošno o ruševcu:

Ruševec je pri nas zelo redek, zato je bil lov nanj vedno privlačen in nekaj posebnega. Tudi odnos lovcev do ruševca, posebno tistih, ki lovijo v gorah, je bil vedno drugačen kot do druge divjadi. Tako je ruševec zaradi svoje maloštevilčnosti, velikih naporov in znanja, ki jih zahteva ta visokogorski lov, tako cenjen in spoštovan lov.

Kot druge gozdne kure ima tudi ruševec zelo ozko biološko zmogljivost in lahko živi samo v okolju, ki ima čisto določene značilnosti. Tako okolje pa je v transpalearktičnosti, borealni in visokogorski regiji. Pri nas je to svet Julijskih Alp, Karavank Savinjskih in Kamniških Alp, Pohorja in Polhograjskih Dolomitov.Kot divji petelin je tudi ruševec zelo neprilagodljiva živalska vrsta in zato na večino sprememb v svojem življenjskem prostoru odgovarja z izselitvijo oziroma z izginjanjem.. To je najbolj značilno v ravninskem delu srednje Evrope, kjer je zaradi izsuševanja barij in melioracij skoraj popolnoma izginil. Zdaj se z vsemi močmi trudijo, da bi ohranili njegovo prvotno življenjsko okolje in tako tudi ruševca. Ruševec pa je ogrožen tudi marsikje v alpskem svetu, predvsem ga ogroža zimski šport, povezan s številnimi žičnicami in drugimi tehničnimi napravami, žal pa se nam to dogaja tudi na Pohorju in Polhograjskih dolomitih.

Negativni vplivi na številčnost in njeno nihanje:

Na zdravstveno stanje ruševca bolj ali manj vplivajo bolezni različnega izvora (virusi, bakterije, glivice, protozoi ) in razni paraziti (notranji in zunanji) in včasih ptič zato tudi pogine. Nevaren je tudi kragulj (ujede), planinski orel, sova uharica, lisica, obe kuni in jazbec.

Najbolj pa seveda vpliva na razvoj populacije ruševca človek, kot so spreminjanje ruševčevega življenjskega okolja. Gre predvsem za kmetijstvo, deloma za gozdarstvo in v novejšem času turizem in šport.

Vremenske razmere na odrasle živali ne vplivajo, saj so vse gozdne kure odlično prilagojene življenju v ostrih podnebnih razmerah, kakršne vladajo v njihovem življenjskem prostoru, v rovih pod snegom. Nizke temperature in deževno vreme pa povzročajo občutne izgube pri kebčkih, starih manj kot dva tedna.

Gojitev in varstvo:

V tuji strokovni literaturi najdemo vrsto priporočil in predlogov, kako pomagati ruševcu, da ne bi izginil. Vsi ti predlogi pa se nanašajo na nižinska lovišča, kjer je človekov vpliv vedno močnejši. Predlogov za gorska lovišča je malo, omejujejo pa se v glavnem na to, da je treba vsaj v času rastitve in gnezdenja v ruševčevem življenjskem prostoru ohraniti mir.

Ruševec potrebuje pesek ali suho prašno zemljo za prepelenje – mu dati to možnost,

Mir v lovišču pri gnezdenju in vodenju kebčkov, prepoved nabiranja gozdnih sadežev, naseljevanje kolonije mravlj. Rastišča naj bi zavarovali tako, da bi jih razglasili za naravovarstvena območja in jih podredili temu režimu, intenzivni lov plenilcev.