Pomembni mejniki Lovske zveze Slovenije

Med 22.000 člani, kolikor jih šteje Lovska zveza Slovenije, so ljudje vseh strokovnih profilov: od poklicne izobrazbe do doktorjev znanosti, kmetov in gozdarjev, do vrhunskih znanstvenikov in raziskovalcev.

Med člani so ljudje različnih starosti, od dvajsetletnika do že upokojenega člana z vsemi življenjskimi izkušnjami. Malo je organizacij, ki združujejo kadre prav vseh znanj in ki to bogastvo brezplačno in prostovoljno nudijo ter vlagajo v svojo organizacijo. To je neprecenljivo bogastvo, ki lovski organizaciji daje svojo posebnost, strokovnost in vitalnost. V zadnjih desetletjih v svetu vedno bolj izstopajo nepolitične, nevladne in neodvisne strokovne organizacije, ki niso podvržene dnevni politiki in interesom kapitala. To so naravovarstvene organizacije in mednje se upravičeno prišteva tudi slovensko lovstvo. Vanj so v preteklosti slovenski lovci vložili na milijone ur prostovoljnega neplačanega fizičnega dela in tudi veliko lastnih sredstev ter znanja in to delo so pripravljeni še nadaljevati. Podatek o milijonih ur opravljenega načrtnega, strokovnega dela v loviščih in za lovišča (namenjeno za divjad) je videti zgolj površno navržen in kot izrečena fraza, vendar to lahko podrobno dokazujemo z analizo letnih prikazov dela.

Nekateri pomembni mejniki Lovske zveze Slovenije, ki so bogatili in z novimi dejanji dograjevali organizacijo:
1946 – 1950:

Ustanavljanje in organiziranje lovskih družin in lovske organizacije.

1952: Prvi mednarodni sporazum med slovensko lovsko organizacijo in lovsko organizacijo avstrijske Koroške in Štajerske. čezmejno povezovanje že v času, ko so bili meddržavni odnosi skrajno zaostreni in državne meje zaprte. Postavljeni so bili temelji poznejši bogati mednarodni dejavnosti lovske organizacije.
1956: Tega leta sta se sporazumu pridružili še Goriška in Tržaška lovska federacija Furlanije – Julijske krajine.
1982: Na dosežkih in pozitivnih izkušnjah čezmejnega dela je bila organizirana Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega loka, ki združuje lovske organizacije Slovenije, obmejnih pokrajin avstrijiske Koroške, Štajerske in Tirolske, Furlanije – Julijske krajine, Pordenona, Belluna, Bolzana, Aoste.
1953: Odprtje Slovenskega lovskega muzeja v Bistri kot javne izobraževalne institucije s področja lovstva in divjadi.
1959: S prostovoljnimi prispevki slovenskih lovcev je bil zgrajen Zlatorog – dom slovenskih lovcev, sedanji sedež LZS na Župančičevi 9 v Ljubljani. V njem sta dobila sedež Lovska zveza Slovenije in Uredništvo založništva LZS – uredništvo glasila Lovec, Zlatorogove in Strokovne knjižnice.
1964: V Celovcu je bil ustanovljen Klub prijateljev lova, ki povezuje slovenske zamejske lovce na avstrijskem Koroškem.
1971: LZS je začela z založniškim delom in izdajanjem strokovnih knjig Zlatorogove knjižnice. Vsak lovec je naročnik teh knjig in jih plača s članarino. Skoraj vsako leto izide tudi knjiga z ožjo strokovno tematiko, ki pa jo člani naročajo glede na interes. Program knjižnih del in izbor ureja uredniški odbor založništva glede na potrebe stroke in zanimanje med lovci.
1976: Lovski muzej v Bistri je bil obnovljen in posodobljen.
1972: Sprejet je bil celovit program lovskega usposabljanja in izobraževanja; poleg programa temeljnega izpita za lovca še program za lovskega čuvaja, za lovskega tehnika (mojstra). Pozneje je bil program dopolnjen še s tečajem za ocenjevalce trofej in preglednike uplenjene divjadi za preventivni veterinarski pregled. Sestavni del je tudi program stalnega (permanentnega) izobraževanja vseh članov LD.
1999: Sprejet je bil nov pravilnik in programi za vse smeri usposabljanja v lovstvu. Določeni so bili pogoji in merila, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za posamezne vrste izobraževanja, merila za predavatelje, programi s predmeti, obsegom predavanj in izpitnimi pogoji. Program temelji na andragoških in pedagoških načelih sodobnega izobraževanja.
1973: Prvič so nastopili lovski pevski zbori, katerih nastop je od tedaj organiziran vsako leto v drugem kraju. Pozneje so se pevski prireditvi pridružile še skupine lovskih rogistov. Ta kulturna prireditev povezuje tudi kraje v našem zamejstvu in se njena dejavnost še krepi. Je temeljna sestavina splošne slovenske lovske kulture.
1974: Tega leta je bil podpisan sporazum o gojitvi gamsa in jelenjadi na skupnem obmejnem prostoru v Karavankah med ZLD Gorenjske in lovstvom avstrijske Koroške.1998: Omenjeni sporazum je bil dopolnjen še z varstvom zavarovanih in ogroženih vrstah divjadi v tem prostoru in bil razširjen še na preostali del slovensko-avstrijske meje.
1976: Ustanovljeno je bilo Društvo slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine “Doberdob”, ki združuje slovenske lovce te pokrajine. Obe zamejski slovenski lovski organizaciji sta nastali na podlagi vzpostavljenega sodelovanja LZS z lovstvom sosednjih držav. člani omenjenih klubov so simbolično včlanjeni tudi v naših lovskih družinah in se je na ta način stkala trdna medsebojna vez z lovstvom v zamejstvu.
1980: Pripravljene so bile strokovne podlage za gojitev in varstvo divjadi. (Gojitvene smernice za letno in dolgoročno strokovno načrtovanje gojitve divjadi po posameznih vrstah.) Delo je rezultat dolgoletnih strokovnih raziskav in izkušenj našega lovstva. V to delo so bile vedno vključene tudi strokovne in znanstvene institucije.
1982: Podpisan je bil sporazum o obmejnem sodelovanju o gojitvi divjadi med lovskimi organizacijami na obmejnem prostoru slovensko-italijanske meje. Leta 1999 je bil sporazum dopolnjen o skupni gojitvi divjadi in varstvu okolja v tem obmejnem prostoru.
1991: Lovska zveza Slovenije izstopila iz članstva Lovske zveze Jugoslavije.
1991: Lovska zveza Slovenije je bila prejeta v članstvo CIC – Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi, v katero je vključenih 78 držav, 112 vladnih agencij, 735 nacionalnih vladnih organizacij v 135 državah sveta.
1993: Lovska zveza Slovenije je bila sprejeta v FACE – v Skupnost lovskih zvez članic Evropske unije. Lovska zveza Slovenije je bila sprejeta v obe mednarodni organizaciji prav zaradi izjemnega ugleda, ki ga je imela in ga še vedno ima v mednarodnem merilu.
1997: Lovska zveza Slovenije je sprejela svoj temeljni dokument STRATEGIJO SLOVENSKEGA LOVSTVA, v katerem so javno predstavljena stališča in usmeritve slovenske lovske organizacije.
1999: Slovenski lovci so sprejeli Etični kodeks slovenskega lovca. To je sploh prvi primer sprejetja kakega lovskega kodeksa v svetu.

O avtorju

Odgovori

Dodaj odgovor