O kult trofeje

Avtor: Bober

Moje razmišljanje o kultu trofeje

Lov… Nekoč je bil lov potreba…

Zgodovina lova je enako stara kot človeštvo.

Prvotno je človek hodil sam na lov, mogoče v spremstvu družice, pozneje že cela družina. Pri pohodih na lov je ujel mladiča živali in pričel z udomačevanjem, ostale divje živali pa še naprej lovil z izpopolnjeno sulico in kijem.
V Drachenlochu ob Vaettisu v Švici so najdeni sledovi lovskih žrtev prvih lovcev. Na tem najdišču so najdene kosti jamskega medveda skrbno naložene na kamnitih zidinah. Šlo je torej za primitiven lovski in žrtveni kult.
Zaradi naravnih sprememb in z uporabo novega načina pridobivanja hrane – poljedelstva in zaradi izpopolnjenega orožja se je spremenil tudi lov. V času iz 9.st.pr.n.št. je v naselbinah pri Ormožu najdeno veliko jelenjega rogovja iz katerega je bilo izdelano razno orodje. Tako je lovec pri lovu divjadi razen mesa pridobil še kože, perje, in druge dele telesa divjadi, katere smo poimenovali trofeja.
Beseda trofeja izhaja iz grške besede “tropaion”, kar bi v prevodu pomenilo kot nekaj, kar odklanja – odbija.

Sčasoma, predvsem v času fevdalizma, trofeje postanejo statusno obeležje. Pri lastnikih z lovno pravico so trofeje imele velik pomen in statusno znamenje. Veliko trofej kot obeležje postanejo znaki in simboli na grbih, zastavah in praporjih. Prisotne so bile tudi na kovancih, kakor še v zdajšnem času.
Ko danes steče beseda o trofeji, je potrebno v svojih glavah poiskati in definirati pravilen odgovor; kaj je trofeja in kaj pomeni trofeja posamezniku? Obstajajo različni pogledi in odgovori in seveda tudi lovci z različnimi pojmovanji kaj je trofeja. Nekaterim rogovje, rogi, roglji, kožuh, zobovje, meso, nekaterim mogoče celo izpraznjeni kozarčki itd…
Torej ima sama beseda trofeja velik razpon definicije in stvari, ki spadajo pod to besedo. Zato si lahko vsak posameznik poišče odgovor in se opredeli, kaj je njemu trofeja.
Sicer pa je bila trofeja od nekdaj tudi dragocen spomin na lov, na prisotnost v naravi, na doživetje in tudi samo uplenitev divjadi.

Glede na vrsto divjadi so trofeje različne in sicer:
– pri parkljasti divjadi: rogovje, rogovi, roglji.
– pri divjem prašiču: čekani.
– pri zvereh: lobanje, spolna kost, kožuhi.
Lovcu trofeja ne sme biti najpomembnejša, da bi se z njo postavljal ali tekmoval. Lovcu, kateri ima mero spoštovanja, upošteva lovsko etiko in lovsko pravičnost, so rožički srnjaka gumbarja, roglji enoletnega gamsa ali srnin mladič potreben za odstrel, prav tako cenjena trofeja in spomin na lovsko doživetje, kot rogovje močnega srnjaka ali kozla – gamsa.
Zavedati se je treba varstva divjadi, saj brez varstva ni gojitve. Gojitev pa zajema razne dejavnosti, katerih produkt je ustrezna populacija divjadi, zdrava in močna.
Po neki zakonitostih bi morala ta divjad imeti močno rogovje, roglje, čekane, skratka močne trofeje. Ko lovec z uplenitvijo divjadi pridobi močno trofejo, katera je kot nagrada za varstvo in gojitev divjadi, to nima nič skupnega s kultom trofeje.
Kult trofeje ima namreč pomen iskati in imeti najlepše in najmočne trofeje, čim več njih in jih častiti, ponavadi pretirano.
Posredno so trofeje prav gotovo odraz zdrave, močne posamezne vrste divjadi. So pokazatelj naravnih danosti okolja, kjer divjad prebiva in kot merilo pravilnega gospodarjenja z divjadjo. Preverja in predstavi pa se te danosti z ocenjevanjem in tudi razstavami lovskih trofej.

Skrb za strokovno delo ocenjevanja in razstav lovskih trofej je v svetu prevzela organizacija “Conseil Internacional de la Casseet de la Conservation du Giber” – CIC v prevodu. Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi, katerega članica je tudi Slovenija. V sestavi te organizacije deluje Komisija CIC za razstave in trofeje.
V preambuli poslovnika Komisije CIC za razstave in trofeje je napisano sledeče :

“Trofeje imajo za vsakega lovca neko posebno vrednost, hkrati pa so tudi dragocena zbirka podatkov za znanstveno in ekonomsko ocenjevanje divjadi uplenjene po 2.členu Statuta. Podeljene medalje in ocene trofej so priznanje gojitvi v lovišču območja, kjer je bila divjad uplenjena, oziroma divjadi katera je nosila to trofejo.”
Sklepno misel o trofejah in kultu trofeje bi strnil nekako tako:
Pravi ljubitelj narave ve, da to ni dar očetov, temveč dediščina, ki jo zapuščamo potomcem (B:R:)

Avtor: BOBER

O avtorju

Odgovori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja