Izredni poseg v populacijo divjadi, intervju z lovsko inšpekcijo!
V prvih dneh letošnjega leta je zima po celotni državi pokazala svoje zobe – na žalost tudi divjadi. S snežno odejo in nizkimi temperaturami je hrana v naravi za divjad vse težje dostopna, povečana je tudi poraba energije. Dodatno pa sol na cestah divjad vabi v smrtonosno past. Ravno v zimskem času mnogi lovci vsvojem lovišču opažamo osebke divjadi, ki so bodisi poškodovani v prometnih nesrečah ali kot posledica psov izven človeškega nadzora. Včasih pa so onemogliod raznih bolezni in se približujejo človeškim prebivališčem. Seveda tovrstni primeri niso značilni zgolj za obdobje zime, saj se v manjši ali večji meri pojavljajoskozi celo leto, se pa ravno v zimskem obdobju zaradi prevladujočega lovopusta večkrat pojavljata vprašanji, kaj lovci lahko storimo, ko opazimo divjad, ki jepoškodovana ali bolna in tudi kaj smo dolžni storiti v takih in podobnih primerih.
Fotografija: Arhiv lovske inšpekcije.
V Lovskem oglasniku smo se obrnili na Lovsko inšpekcijo in inšpektorju Ianu M. Koštomaju zastavili nekaj najpogostejših vprašanj.
1. Slovenski lovci skozi našo tradicijo in ustno izročilo naših prednikov pojma poškodovane oz. obolele divjadi močno povezujemo z besedno zvezo»sanitarni odstrel«. Ali je to sploh pravilen pojem? Na kaj se nanaša?
ODGOVOR: Slovenski lovci večkrat uporabljamo pojem »sanitarni odstrel«, ki izvira iz pretekle zakonodaje in se nekako še vedno prenaša vse do najmlajših lovskih generacij. Z vidika današnjih ravnanj pa se je ta pojem izkazal za mnogo preozkega saj zajema zgolj odstrel poškodovane oz. bolne divjadi. Trenutno veljavni Zakon o divjadi in lovstvu tako uporablja širši in bolj celovit izraz ti. »izredni poseg« v populacijo divjadi. Predmetni pojem namreč zajema tako vrsto različnih vzrokov, kot tudi vrsto različnih načinov za posege v populacije divjadi, ki ne predstavljajo ti. rednega gospodarjenja z divjadjo. Poškodba oz. bolezentako namreč nista več edina vzroka za ti. izredne posege, odstrel pa ni več edini način za izvajanje teh posegov.
Fotografija: Arhiv lovske inšpekcije
2. Kateri pa so torej vzroki za ti. izredne posege v populacije divjadi?
ODGOVOR: Zakon o divjadi in lovstvu v 1. odstavku 42. člena določa, da se izredni poseg lahko izvede iz naslednjih vzrokov:
- da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;
- zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;
- zaradi raziskovanj in izobraževanj zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh
Poseg v populacije v zgornjih primerih odobri MKGP z odločbo v kateri hkrati določi tudi pogoje in način poseganja. Lovski inšpektorji pa lahko v primerihiz prve in druge točke zgoraj, odredimo odstrel posamezne vrste divjadi, ki ga izvrši upravljavec lovišča.
3. Kaj konkretno bi torej primeroma svetovali lovski družini, v katere lovišču se nahaja trop damjakov, ki po pobegu iz obore, v času lovopusta povzročajoveliko škodo na okoliških sadovnjakih in zaradi česar oškodovanci pri tej lovski družini že vlagajo prijave škod?
ODGOVOR: Takšni lovski družini navadno svetujemo, da vse tovrstne prijave škod na lovnih površinah tudi obravnava in vnaša v ustrezne evidence. Ko ješkoda tako evidentirana, naj se lovska družina obrne na lovsko inšpekcijo, ki bo preverila pravno ustreznost morebitnega izrednega posega in pristojneganačrtovalca ZGS, ki bo podal mnenje o strokovni ustreznosti obsega in načina tega posega. V primeru soglasja med ZGS in lovsko inšpekcijo, da je odstrel teh damjakov najoptimalnejša rešitev za preprečitev nadaljnjih škod, bo inšpekcija lovski družini izdala odločbo za odstrel predmetnih damjakov, neglede nalovopust. V primeru ugotovitve, da nek podoben primer presega pooblastila inšpekcije, pa bo le-ta lovsko družino napotila na MKGP.
4. Kje pa so določena pooblastila in ravnanja v tistih primerih, o katerih smo govorili uvodoma, torej v primerih poškodovane oz. bolne divjadi?
ODGOVOR: Pooblastila in okvir ravnanj v primerih poškodb oz. utemeljenega suma na bolezen divjadi Zakon o divjadi in lovstvu določa v 3. in 4. odstavku42. člena, kjer v primerih, ko bodisi inšpektor ali pa upravljalec lovišča ocenita, da je osebek divjadi poškodovan oz. bolan do te mere, da ni sposoben preživeti v naravnem okolju zakon daje pooblastilo lovskemu inšpektorju, da za ta osebek dovoli izredni poseg in določi tudi način in pogoje za ta poseg. Brez poprejšnjega dovoljenja inšpektorja, pa lahko, upoštevajoč okoliščine, izredni poseg na takšnem osebku opravi tudi upravljavka lovišča, ki pa mora o izvršitvi takšnega posega takoj obvestiti krajevno pristojnega lovskega inšpektorja.
5. Če prav razumemo, zakon daje pooblastilo za izredne posege v primerih poškodb in suma na bolezen divjadi lovskemu inšpektorju, upravljavki lovišča pale v določenih okoliščinah. Katere so te »okoliščine«?
ODGOVOR: Takšne okoliščine so podane v vseh tistih primerih, ko bi prepuščanje presoje o utemeljenosti posega lovskemu inšpektorju predstavljalo tveganje, da izrednega posega kasneje ne bo možno izvršiti (npr. divjad bo že poginila, divjadi kasneje ne bomo več našli, ipd.) ali pa bi odlašanje s posegom predstavljalo podaljševanje agonije prizadetega osebka divjadi.
6. Ali je poseg v takšnih okoliščinah torej pravica ali morebiti celo dolžnost upravljavke lovišča? Ko govorimo o »upravljavki« se poraja tudi vprašanje katera oseba v lovski družini je pooblaščena oz. dolžna opraviti tovrsten poseg?
ODGOVOR: Izvajanje odstrela bolne in poškodovane divjadi je skladno z določbo 2. točke 1. odstavka 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu – naloga upravljavke lovišča, torej njena dolžnost. Ne izvajanje te naloge predstavlja tudi prekršek za katerega je za upravljavko in njeno odgovorno osebo zagrožena tudi globa. Zakon v primerih poškodovane oz. bolne divjadi izrecno ne določa osebe, ki bi bila pooblaščena, da izvede tovrsten poseg, zato se domneva, da jeza izvedbo pooblaščen vsak član upravljavke lovišča, ki takšen osebek divjadi opazi in ga je hkrati tudi dolžan izvršiti. To je utemeljeno tudi z dejstvom, da bimorebitno dolgotrajno obveščanje in čakanje na posebno »pooblaščeno osebo« pogosto privedlo tudi do situacije, ko se odstrela prizadetega osebka kasneje nebi več moglo realizirati saj se ga npr. nebi našlo ali pa bi odlašanje z odstrelom pomenilo podaljševanje trpljenja prizadetega osebka.
7. Ali se izredni odstrel poškodovanih oz. bolnih osebkov torej izvaja tudi v času lovopusta?
ODGOVOR: Seveda. Izredni posegi ne predstavljajo rednega (načrtovanega) upravljanja z divjadjo in se izvajajo zaradi zagotavljanja drugih javnihinteresov(preprečevanješkod, preprečevanje trpljenja živali, preprečevanje širjenja bolezni divjadi, ipd.), zato se izvajajo tako v času lovne dobe kot izven nje. Pod pogoji, ki jih določi bodisi ministrstvo ali pa pristojni lovski inšpektor pa se lahko izvajajo tudi na nelovnih površinah.
8. V praksi se večkrat pojavlja dilema o tem kdaj gre za takšne primere poškodb oz. utemeljenega suma na bolezen zaradi katerih divjad ni sposobnapreživeti v naravnem okolju. Kako naj lovci razlikujemo med primeri, ko je poseg upravičen in tistimi, kjer ni? Ali obstaja kakšen primer v katerem je izredni poseg skoraj vedno upravičen?
ODGOVOR: Tovrstna dilema je povsem normalna in razumljiva pri vseh tistih, ki želijo spoštovati veljavne predpise in lasten občutek za etiko, a smo lovskiinšpektorji hkrati prepričani, da je vsak lovec, kot dober poznavalec divjadi in razmer v svojem lovišču sposoben sprejeti odločitev ali bo nek poškodovan osebek divjadi z neko poškodbo oz. znaki bolezni preživel v naravi ali pa mu ta poškodba oz. bolezen že povzročata trpljenje iz katerega se sam ne bo izvlekel. Nenazadnje je zaupanje v to, da bodo sami lovci sposobni presojati v takšnih situacijah izkazal že zakonodajalec, ko je takšno možnost izrednih posegov zapisal v zakon. Med posebej značilne primere upravičenih posegov tako nedvomno spadajo odprti zlomi okončin,splošna shiranost in nenazadnje znaki garjavosti pri lisicah.
Avtor zgornjih dveh fotografij: Gorazd Slemenšek, primer garjavosti pri lisicah
Fotografija: Arhiv lovske inšpekcije, primer odprtega zloma.
9. Kakšne so nadaljnje dolžnosti upravljavke po izvedbi tovrstnega odstrela? Kaj pomeni zakonska določba, da mora upravljavka o izvedenem izrednem posegu »takoj« obvestiti lovskega inšpektorja?
ODGOVOR: Upravljavka lovskega inšpektorja o izvedbi izrednega posega obvesti takoj, ko je to objektivno mogoče, kar v praksi pomeni, da oseba, ki opravi odstrel takoj, ko lahko opravi telefonski klic, pokliče pristojnega lovskega inšpektorja, se predstavi in poda podatke o izvršenem odstrelu. Po izvedbitovrstnega odstrela je dolžna upravljavka odstrel evidentirati v knjigi odstrela ter odvzeti morebitne potrebne materialne dokaze o odvzemu (trofeja, čeljust pri parkljarjih). Osebek je potrebno tudi fotografirati na način, da je iz fotografij oz. posnetka razviden spol osebka in vzrok zaradi katerega je bil odstrel opravljen (npr. poškodba, shiranost, garjavost, ipd.) ter datum nastanka fotografije oz. posnetka. Upravljavka nato o izvedenem odstrelu sestavi pisno poročilo, v katerem navede okoliščine in vzrok za izvedbo odstrela, podatke o evidentiranju odstrela v knjigi odstrela, podatek o tem kaj je storila s kadavrom. To poročilo, skupaj z omenjenimi fotografijami pošlje pristojnemu lovskemu inšpektorju, v primeru, da pa je bil odstrel opravljen zaradi utemeljenega suma na bolezen patudi pristojnemu uradnemu veterinarju.
10. Ali je divjačina divjadi, uplenjene v okviru odstrela zaradi poškodb oz. bolezni primerna za oddajo v promet z živili?
ODGOVOR: Ne, divjačina divjadi, ki je bila pridobljena z odstrelom divjadi zaradi poškodb ali bolezni, ni primerna za oddajo v promet z živili. Kadavre tovrstne divjadi je potrebno odstraniti skladno z veterinarskimi predpisi. Za posamezne primere uporabe tovrstne divjačine kot živalskega stranskega proizvoda (npr. prehrana lovskih psov) naj se upravljavke sproti obračajo na pristojnega uradnega veterinarja.
11. Še tole praktično vprašanje z vidika ti.
»trofejaštva«. Ali lovec, ki izvrši izredni odstrel trofejnega srnjaka, ki je imel odprt zlom sprednje goleni s tem izgubi oz. porabi dovolilnico za odstreltrofejnega srnjaka za tekoče leto, ki mu jo je izdala upravljavka lovišča?
ODGOVOR: Kot že večkrat rečeno lovska inšpekcija nima pristojnosti povezanih s pravicami in obveznostmi članov lovskih družin po Zakonu o društvi zato iz tega vidika na vprašanje ne želim odgovarjati. Lahko pa poudarim zgolj to, da je odstrel poškodovane oz. bolne divjadi, kot že rečeno, zakonska dolžnost upravljavke lovišča in s tem vseh njenih članov. V primeru, da bo inšpekcija ugotovila, da član lovske družine ni izvedel odstrela poškodovane oz. bolne divjadibo za opustitev kot prekršek odgovarjala lovska družina kot upravljavka lovišča in to ne glede na dejstvo, da morda ta član odstrela ni izvedel, ker bi s tem izgubilpravico do odstrela trofejnega srnjaka ali pa za to, ker je trofejnega srnjaka že uplenil prej in je dovolilnico že porabil. Zavedati se je potrebno, da je pooblastilo zaodstrel poškodovane oz. bolne divjadi dano izključno z vidika zagotavljanja preprečevanja trpljenja divjadi in širjenja bolezni med divjadjo. S kakršnimikoli članskimi omejitvami, ki rezultirajo v neizvajanju upravičenega odstrela poškodovane oz. bolne divjadi tako upravljavke ne kršijo zgolj zakonskih določb temvečtudi vse moralne in etične standarde lovskega udejstvovanja in upravljanja z divjadjo.
12. Kdo presoja o utemeljenosti izvedenega odstrela v tovrstnih primerih in kdo odgovarja za morebiten neutemeljen poseg?
ODGOVOR: O utemeljenosti presojamo pristojni lovski inšpektorji po lastni presoji.
V primeru ugotovitve neutemeljenosti izvedenega posega zoper upravljavko lovišča izvedemo tudi ustrezen prekrškovni postopek.
13. Ali trenutni sistem dopušča, da bi se posamezniki pod pretvezo izrednih odstrelov lahko okoriščali z divjačino ali trofejami teh osebkov divjadi?
ODGOVOR: Star pravniški pregovor pravi, da kjer obstaja predpis, obstaja tudi pot okrog njega. A vendarle lovski inšpektorji ocenjujemo, da so glede natrenutni pravni okvir možnosti za zlorabo tega instituta relativno majhne in kot odgovor na prejšnji pregovor podajamo svojega: »Lonček hodi tako dolgo povodo, dokler se ne razbije.«.
14. Kaj pa vrste, ki ne spadajo med divjad? Ali lahko lovci izvedemo izredni poseg tudi npr. v primeru poškodovanega medveda ali pa celo pobeglega bika?
ODGOVOR: Tukaj želimo lovski inšpektorji še posebej opozoriti na dejstvo, da se izredni posegi skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu izvajajo IZKLJUČNO na prostoživeči divjadi. Za izvajanje morebitnega odstrela bodisi zavarovanih živalskih vrst kot rejnih živali lovci nimamo neposrednega zakonskega pooblastila. V primeru, da upravljavka v svojem lovišču zazna poškodovano oz. bolno žival, ki spada med zavarovane vrste naj o takšnem primerutakoj obvesti pristojno enoto Zavoda za gozdove, v primeru pobeglih rejnih živali pa pristojnega uradnega veterinarja. Sodelovanje pri kakršnihkoli oblikah odstrela brez zakonskega pooblastila ali odločbe pristojnega organa namreč ne predstavlja zgolj prekrška in celo kaznivega dejanja temveč izrazito pripomore tudi na povečanje negativnega odnosa javnosti do lova in lovstva. V takšnih trenutkih se more vsak lovec zavedati dejstva, da smo lovci zavetniki starodavnihtradicij in običajev ter najstarejši naravovarstveniki, ne pa konjederci oboroženi s strelnim orožjem.
15. Kdaj pa je za izvedbo odstrela poškodovane oz. bolne divjadi potrebna odločitev lovskega inšpektorja?
ODGOVOR: Vse izredne posege v populacije divjadi na nelovnih površinah upravljavke izvajajo zgolj na podlagi odločbe pristojnega lovskega inšpektorja. V nujnih primerih (npr. divjad na prometnicah, ipd.) lahko inšpektor upravljavki izda tudi ustno odločbo s katero odobri odstrel na nelovni površini, ki ji bo sledil pisni odpravek. Za varno izvedbo odstrela sicer še vedno odgovarja upravljavka sama, a je z odločbo inšpektorja pravno varovana pred ukrepanjem drugih organov (npr. ukrepanje policije zaradi prijav nošenja orožja izven lovišča).
16. Skozi celoten intervju poudarjate obveznosti in odgovornost upravljavk oz. lovskih družin. Ali so v danem sistemu za te aktivnosti v povezavi z izrednimi posegi predvidena morda tudi kakšna sredstva, ki jih upravljavke kot izvajalke teh posegov lahko pridobijo?
ODGOVOR: Sam Zakon o divjadi in lovstvu sicer ne predvideva nobenih finančnih ali materialnih sredstev za izvedbo izrednih posegov v populacije divjadi. Razpolaga pa lovska inšpekcija z določenimi, lastnimi finančnimi sredstvi, ki jih za izvedbo tehnično najzahtevnejših izrednih posegov na nelovnihpovršinah (npr. v mestnih središčih) inšpektorji po lastni presoji lahko dodelijo pristojnim upravljavkam. Ti posegi se izvajajo izključno na podlagi inšpektorskih odločb po poprejšnjem dogovoru z upravljavko lovišča o vrsti in načinu posega.
Dragi naši bralci, upamo, da smo vam s tem intervjujem podali nekaj odgovorov na pravne in praktične okvire izrednih posegov v populacije divjadi pri nas.
Opomba: Zgornji odgovori izražajo stališča njihovih avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Lovskega oglasnika.
Leave a Reply