Divji prašič

Avtor: Peter
Viri: Lovčev priročnik, splet
Divji prašič (Sus scrofa)

Divji prašiči poseljujejo skoraj celotno Evropo, južno in osrednjo Azijo ter severnozahodno Afriko. Divji prašiči so pametne in zelo previdne živali. Že klinasta telesna oblika nakazuje, da večino časa preživijo v goščavah.

Kraljestvo: Animalia (živali)

Deblo: Chordata (strunarji)

Razred: Mammalia (sesalci)

Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)

Družina: Suidae (svinje)

Rod: Sus (svinja)

Vrsta: Sus scrofa

 


Divji prašiči poseljujejo skoraj celotno Evropo, južno in osrednjo Azijo ter severnozahodno Afriko. Na severu živijo od 55 do 60 o severne zemljepisne širine. Človek jih je naselil v severno in južno Ameriko ter Avstralijo, kjer se je zelo razmnožil.

Divji prašiči imajo masivno telo s klinasto glavo, ki se zoži v koničast rilec. Odrasli samci- merjasci so v plečih približno 1 meter visoki. Dolgi so med 1,1-1,6 metra. Odrasli divji prašiči tehtajo do 170 kg. Noge so kratke in močne s štirimi prsti z dobro razvitimi parklji. Srednja dva sta močno razvita, zadnja dva zakrnela- krna prsta. Prednji del telesa je posebno močan. Kratek rep se konča s čopom dlake. Imajo izredno dobro razvita čutila. Najpomembnejši in najbolje razvit je voh. Temne oči so razmeroma majhne, uhlji so kratki in pokončni. Ima od 42 do 44 zob. Pri merjascih so močno razviti podočniki, ki so njihovo glavno orožje. Imenujemo jih čekani.Telo pokriva močna sivo rjava do temno rjava ščetinasta dlaka. Mladiči so svetlo rjavi, s temnimi vzdolžnimi progami.

Divji prašiči so pametne in zelo previdne živali. Že klinasta telesna oblika nakazuje, da večino časa preživijo v goščavah. Hrano iščejo predvsem ponoči. Le takrat zapustijo varno zavetje gozdov. So vsejedi. Z ritjem v zemlji najdejo različne nevretenčarje in hranljive podzemne dele rastlin (gomolje, čebulice,..). Na gozdnih tleh pobirajo različne plodove. Plenijo tudi jajca in mladiče drugih živali, radi jedo tudi mrhovino. Na njihovem jedilniku so pogosto tudi kmetijske rastline.

Samice- svinje in mlade živali -ozimci, lanščaki živijo v manjših tropih. Odrasli samci- merjasci so samotarji, ki se tropu približajo le od novembra do januarja v času bukanja, kot imenujemo čas razmnoževanja. Merjasci se za samice srdito spopadajo in v tem času močno shujšajo. Svinje so breje približno tri mesece, tri tedne in tri dni. V času poleganja zapustijo trop in si z dlake ter rastlinskega materiala naredijo toplo gnezdo. Skotijo 6 do 10 mladičev, ker imajo svinje le osem seskov jih preživi največ osem. Ob rojstvu mladiči že vidijo in so odlakani. So okrasto, do črno rjavi s temnimi vzdolžnimi progami. Matere jih dojijo približno tri mesece.

Življenjska doba divjega prašiča je 8-10 let. Najpomembnejši naravni sovražnik je volk, ki jim je še posebno nevaren v visokem snegu. Iz naših krajev so znani primeri, ko jih je v visokem snegu lovil tudi medved.

Živijo v mešanih gozdovih, ki so bogati z bukvijo, hrastom in domačim kostanjem. Radi imajo vlažne predele. Živijo tudi v večjih močvirjih. Iz gozdov se v nočnem času premaknejo na kmetijske površine, kjer najdejo obilo hrane. V Sloveniji divji prašiči stalno ali občasno poseljujejo celotno ozemlje od obale do gornje gozdne meje.

V Evropi in tudi v Sloveniji se številčnost divjih prašičev veča, zato vrsta ni ogrožena. Divji prašič je sorodnik domačega prašiča, zato je zaskrbljujoče predvsem križanje divjih z domačimi prašiči. Z večanjem številčnosti divjih prašičev se povečujejo tudi škode v kmetijstvu. Na območjih, kjer so divji prašiči stalno prisotni je potrebno njivske površine zasejane z žiti in okopavninami pred njimi varovati z električnim pastirjem. Na travnikih pa je potrebno vseskozi ravnati travno rušo za prašiči, ki po travnikih rijejo za črvi, ogrci in gomolji.

O avtorju

Odgovori

Dodaj odgovor