Divji maček

Avtor: Marijan Likar
Vir: Splet in enciklopedije
Divja mačka (Felis s. Silvestris)
Še pred 150 leti je bila divja mačka zelo razširjena po Evropskih gozdovih. Danes je redka. Tudi zato, ker se uspešno križa s podivjano domačo mačko.

Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri )
Družina: Felidae (mačke )
Rod: Felis (mala mačka)
Vrsta: F. silvestris

Rod mačk (Felis) delimo na več vrst:

  • Felis bieti (kitajska puščavska mačka)
  • Felis chaus (džungelska mačka)
  • Felis manul
  • Felis margarita (saharska mačka)
  • Felis nigripes (črnonoga mačka)
  • Felis silvestris (divja mačka)

Divja mačka je razširjena po celinski Evropi, jugozahodni Aziji in savanah Afrike. Delimo jo na tri skupine z različnimi podvrstami:

  • Evropska divja mačka – navadno evropsko divjo mačko (F.s.silvestris) najdemo po vsej Evropi in zahodni Rusiji, razen na večini Britanskega otočja in v Skandinaviji.
    V Sloveniji so najpogostejše v osrednji Sloveniji, medtem ko se njihovo število proti Panonski nižini in Alpam zmanjšuje.
  • Afriške divje mačke živijo v sebi primernem življenskem prostoru po vsej Afriki in Arabskem polotoku.
  • Azijske divje mačke živijo na Bližnjem vzhodu, južni Rusiji, zahodni Kitajski in zahodni Indiji.

Evropske divje mačke živijo predvsem v listnatih gozdovih, lahko pa jih najdemo tudi v iglastih gozdovih. Ne prenesejo preveč mrzlega podnebja in snega, zato jih visoko v gorah ne bomo videli. Človeka se izogibajo in so pogostejše v območjih, kjer je gostota prebivalstva nizka. Še pred 150 let je bila divja mačka po evropskih gozdovih zelo razširjena. Prepričanje ljudi, da gre za škodljivo vrsto je pripeljalo do tega, da so jo lovci skoraj iztrebili. Danes je vsepovsod zaščitena, njena pomembna vloga v naravnem okolju pa je nedvomna. Vendar je čista Evropska podvrsta silno redka. Tudi zato, ker se uspešno križa s podivjano domačo mačko.

Povprečno odrasli samci divje mačke tehtajo 4-5 kg, izjemoma do 7 kg. Lažje samice tehtajo povprečno 2,7-4 kg. V dolžino merijo od 50 do 75 cm, rep pa je dolg od 21 do 35 cm.

Njihova dlaka je kratka in mehka, sivo- do rumenkasto rjave barve, temno tigrasta, po trebuhu pogosto bela s košatim repom is črnimi obroči in široko topo zaokroženo konico. Evropske divje mačke imajo dolgo zimsko dlako, zato so včasih videti večje od ostalih divjih mačk.
Oči imajo rumenozelene z ozko pokončno zenico, smrček pa rožnate barve.

V času ko se samica goni (brezna), se okoli nje zbere več samcev, ki jih prenaša le v tem obdobju. Ti se med sabo prepirajo in pretepajo da bi si priborili pravico do parjenja. Samice se pogosto parijo z več samci. Čas parjenja je odvisen od podnebja, v katerem podvsta živi. Pri evropski divji mački je to v pozni zimi (januar do marec), tako da se mladiči skotijo spomladi, največkrat maja. Po 56 do 68 dneh brejosti skoti samica na zavarovanem mestu navadno 3 ali 4 mladiče, izjemoma tudi 8.

Samice postanejo spolno zrele pri 10-11 mesecih starosti, samci pa pri 9-22 mesecih. Ob rojstvu so mladiči slepi in nebogljeni in tehtajo okoli 100g . Pri materi sesajo mleko od 4 do 12 tednov. Pri 10 dnevu starosti prvič spregledajo. Pri materi ostanejo 4 do 10 mesecev. V tem času jih mati tudi nauči loviti in preživeti. Samčki ob osamosvojitvi običajno zapuste kraj rojstva, medtem ko se samičke držijo rojstnega kraja. Samci pri skrbi za mladiče ne sodelujejo.

Divje mačke v naravi dočakajo do 15 let.

Divje mačke so aktivne predvsem ponoči ter ob sončnem vzhodu in zahodu. Divje mačke so v glavnem samotarji in le redko jih vidimo v skupini.

Oba spola svoje področje vonjalno zaznamujeta tako s praskanjem debel, ko na njih puščajo vonji iz prstnih žlez, kot tudi s pomočjo žlez na repu in ob zadnjični odprtini.

O avtorju

Odgovori

Dodaj odgovor