Avtor: Janez L

Alpski svizec

Svizec je eden izmed največjih glodavcev. Ima močan in čokat trup in deluje kakor kakšen mali medved. Živi izključno v gorah, na odprtih travnikih v višini od 1200 metrov naprej, čeravno so posamezne primerke opazili že veliko nižje



Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Rodentia (glodavci)
Družina: Sciuridae (prave veverice)
Rod: Marmota (svizci)
Vrsta: M. marmota


Svizec ima široko glavo, z rahlo izbočenim čelom, velike oči in kratke uhlje. Noge so mišičaste, z dolgimi in močnimi kremplji. Ima tudi kratek rep, ki je na koncu skoraj črn. Dlako ima rumenkasto rjavo, na hrbtu temnejšo, glava je siva. Glodače ima oranžne barve. Odrasla žival tehta do 8 kg.

Aktiven je podnevi. Živi v družinskih skupnostih, ki štejejo 3-15 živali. V takšnih skupnostih živita starša in njuni mladiči, dokler še niso spolno zreli. So monogamni. Svizci meje skupnosti označijo z izločki ličnih žlez in jih branijo pred vsiljivci. Odraščajoči samci se razselijo in na robu prejšnjega domovanja ustanovijo novo družinsko skupnost. Tako se počasi kolonija veča. Samo kakšni desetini živali uspe ustanovitev lastnih družin. Ostali propadejo bodisi zaradi plenilcev, največkrat pa med zimskim spanjem.
Svizci si v zemljo izkopljejo dolge, razvejane rove, v katerih prenočujejo, prezimijo in se skrivajo pred plenilci. Brlog je zelo globoko pod površjem od 2- 5 metrov.. Zakloniščni rovi so lahko zelo plitvi. V globljih rovih svizci tudi prezimijo. Med zimskim spanjem, ki traja 5-6 mesecev, jim telesna temperatura pade na 4,5oC, število vdihljajev pa na 1-4 v minuti, število srčnih utripov na 2-3 v minuti. V istem brlogu prezimuje več svizcev. Starši so toplejši od mladičev in jim tako pomagajo preživeti zimo. Če temperatura pade pod 4oC, se svizci prebudijo in ogrejejo prostor. Parijo se takoj, po prebujanju. Samica je breja 34 dni, v podzemnem rovu skoti 2-7 golih in slepih mladičev. Zaradi izčrpljajočih porodov samica koti le 2- 3 krat v življenju. Svizci so spolno zreli v tretjem življenskem letu.

 

Svizci imajo vrsto plenilcev, saj se znajdejo na jedilniku planinskega orla, krokarja, risa, kune, lisice. Če zaslutijo nevarnost z glasnim piskom (žvižgom) opozorijo vso kolonijo.
Svizci se prehranjujejo z zelenimi deli rastlin, koreninicami in semeni. Odrasel svizec zelo veliko dnevnega časa posveti prehranjevanju, saj mora dnevno zaužiti med kilo in kilo pa pol svežih rastlin.

Sedaj živeči svizci v Sloveniji so vsi potomci naseljenih iz Avstrije, Italije in Švice. Drugače pa je bil svizec v pleistocenu avtohtona vrsta, a je v začetku holocena izumrl. Živi izključno v gorah, na odprtih travnikih v višini od 1200 metrov naprej, čeravno so posamezne primerke opazili že veliko nižje.

 

Daljinomer je pokazal 143 metrov, srce mladega Lovca drhti. Tisto malo črno liso meri, mu zveni v glavi… Besede, Lovski blagor, so bile kot odrešitev in za vedno so ostale zaklenjene v skrinjico spominov…

O avtorju

Odgovori

Dodaj odgovor